Ruska invazija na Ukrajino

Ruska invazija na Ukrajino (2022)
Del rusko-ukrajinske vojne
Zemljevid Ukrajine na 10. avgust 2024 z označenimi območji:   pod neprekinjenim nadzorom Ukrajine   ukrajinsko ozemlje okupirano s strani Rusije   osvobojeno ukrajinsko ozemlje (podrobnejši zemljevid (v angleščini))
Datum 24. februar 2022 – danes (70002000000000000002 leti in 7002168000000000000168 dni) Prizorišče Ukrajina, Rusija, Črno morje Status Aktualen (seznam vojaških spopadov · časovnica)
Udeleženci
Rusija Donecka LR [a] Luganska LR[a] Podpira jo:  Belorusija[b]  Južna Osetija  Severna Koreja[6]  Kitajska[7]  Iran[8]  Kitajska[9]	Ukrajina Podpirajo jo:  Evropska unija  NATO[10] in drugi (→ Zunanja podpora)
Poveljniki in vodje
Vladimir Putin Aleksander Dvornikov Genadij Židko Sergej Surovikin Valerij Gerasimov	Volodimir Zelenski Oleksandr Sirski Valerij Zalužni
Moč
Pred invazijo na meji: 169.000–190.000[c][11][12] Pred invazijo skupno: 900.000 vojakov[13] 554.000 paravojakov[13] Februarja 2023: 300.000+ aktivnih vojakov v Ukrajini[14]	Pred invazijo: 196.600 vojakov[15] 102.000 paravojakov[15] Skupno julija 2022: do 700.000[16] Skupno septembra 2023: preko 800.000[17]
Žrtve in izgube
Poročila se razlikujejo. Glej žrtve za več podrobnosti.

Rusija je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo na Ukrajino in s tem močno zaostrila rusko-ukrajinski konflikt, ki se je začel leta 2014. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni,^[18][19][20] je zahtevala več desettisoč civilnih ter več stotisoč vojaških življenj. Do junija 2022 je ruska vojska okupirala okoli 20 % ukrajinske zemlje. Okoli 8 milijonov Ukrajincev je bilo do aprila 2023 notranje razseljenih, svojo državo pa je zapustilo več kot 8,2 milijona ljudi, s čimer je nastala največja evropska begunska kriza po drugi svetovni vojni. Obsežna okoljska škoda, ki jo je povzročila vojna, pogosto imenovana ekocid, je prispevala k prehranski krizi po vsem svetu.

Že več mesecev pred invazijo so se okoli ukrajinskih meja začele zbirati ruske enote, medtem ko so ruski uradniki večkrat zanikali načrte za napad. Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 napovedal »posebno vojaško operacijo« v podporo ruskima separatističnima republikama Doneck in Lugansk, katerih vojaške sile so se v vojni v Donbasu borile proti Ukrajini od leta 2014. Putin je zagovarjal iredentistična stališča, izpodbijal pravico Ukrajine do obstoja in trdil, da v Ukrajini vladajo neonacisti, ki preganjajo etnično rusko manjšino. Dejal je, da je cilj »demilitarizacija« in »denacifikacija« Ukrajine. Nekaj minut pozneje so se začeli ruski zračni napadi in kopenska invazija na severni fronti od Belorusije proti Kijevu, na severovzhodni fronti proti Harkovu, na južni fronti iz Krima in na jugovzhodni fronti iz Donbasa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odgovor uvedel vojno stanje in ukazal splošno mobilizacijo.

Ruske enote so se do aprila 2022 umaknile s severne fronte, potem ko so naletele na logistične težave in močan ukrajinski odpor. Na južni in jugovzhodni fronti je Rusija marca zavzela Herson, maja, po obsežnem obleganju, pa še Mariupol. Rusija je začela novo ofenzivo v Donbasu in pozimi še naprej bombardirala vojaške in civilne cilje daleč od frontne črte, vključno z energetskim omrežjem. Konec leta 2022 je Ukrajina izvedla uspešno protiofenzivo na jugu in vzhodu. Septembra je Rusija na okupirani ozemljih izvedla sporne referendume o priključitvi in si jih kmalu zatem priključila, čeprav nobene regije ni nadzorovala v celoti. Novembra je Ukrajina ponovno zavzela dele Hersonske oblasti, vključno s samim mestom Herson. Junija 2023 je Ukrajina začela novo protiofenzivo na jugovzhodu države.

Invazijo je mednarodna skupnost močno obsodila. Generalna skupščina Združenih narodov je marca 2022 sprejela resolucijo ES-11/1, v kateri je obsodila napad in zahtevala popoln umik ruskih sil. Mednarodno sodišče je Rusiji odredilo prekinitev vojaških operacij, Svet Evrope pa je Rusijo izključil. Številne države so uvedle sankcije proti Rusiji in njeni zaveznici Belorusiji ter Ukrajini zagotovile humanitarno in vojaško pomoč. Protesti so potekali po vsem svetu, v Rusiji pa so se protestniki soočili z množičnimi aretacijami in povečano cenzuro medijev. Zaradi invazije je Rusijo in Belorusijo zapustilo več kot 1000 podjetij. Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo o morebitnih zločinih proti človeštvu, vojnih zločinih, ugrabitvah otrok in genocidu med invazijo ter marca 2023 izdalo nalog za prijetje Putina in Marije Lvove-Belove zaradi domnevne odgovornosti za nezakonito deportacijo otrok.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).

1. ↑ Lister, Tim; Kesa, Julia (24. februar 2022). »Ukraine says it was attacked through Russian, Belarus and Crimea borders«. Kyiv: CNN. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
2. ↑ Murphy, Palu (24. februar 2022). »Troops and military vehicles have entered Ukraine from Belarus«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 23. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
3. ↑ Rodionov, Maxim; Balmforth, Tom (25. februar 2022). »Belarusian troops could be used in operation against Ukraine if needed, Lukashenko says«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
4. ↑ »Missiles launched into Ukraine from Belarus«. BBC News. 27. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
5. ↑ »Ukrainian Official Says Belarus Has Joined the War, as Russia Pummels Kharkiv«. Time. 1. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 1. marca 2022.
6. ↑ »Nordkorea soll Waffen für Russlands Krieg gegen die Ukraine geliefert haben«. Spiegel. 13. oktober 2023. Pridobljeno 23. aprila 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
7. ↑ »China liefert Russland offenbar Drohnen für Kriegseinsatz«. tagesschau. 3. julij 2023. Pridobljeno 23. aprila 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
8. ↑ »Verstärkte Drohnenkooperation zwischen Russland und dem Iran«. mena-watch. 25. avgust 2023. Pridobljeno 23. aprila 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
9. ↑ »China liefert Russland offenbar Drohnen für Kriegseinsatz«. tagesschau. 3. julij 2023. Pridobljeno 23. aprila 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
10. ↑ »NATO will Ukraine weiter unterstützen« [NATO želi Ukrajino še naprej podpirati]. Deutschlandfunk (v nemščini). 29. november 2023. Pridobljeno 30. novembra 2023.
11. ↑ Bengali, Shashank (18. februar 2022). »The U.S. says Russia's troop buildup could be as high as 190,000 in and near Ukraine«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2022. Pridobljeno 18. februarja 2022.
12. ↑ Hackett, James, ur. (Februar 2021). The Military Balance 2021 (1st izd.). Abingdon, Oxfordshire: International Institute for Strategic Studies. str. 68. ISBN 978-1-03-201227-8. OCLC 1292198893. OL 32226712M.
13. ↑ ^{13,0 13,1} The Military Balance 2022. International Institute for Strategic Studies. Februar 2022. ISBN 9781000620030 – prek Google Books.
14. ↑ »Russian Offensive Campaign Assessment, May 30, 2023«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 31. maja 2023.
15. ↑ ^{15,0 15,1} The Military Balance 2022. International Institute for Strategic Studies. Februar 2022. ISBN 9781000620030 – prek Google Books.
16. ↑ "Ukraine", The World Factbook, Central Intelligence Agency, 2023-01-18, retrieved 2023-01-19
17. ↑ »Swimming rivers and faking illness to escape Ukraine's draft«. BBC News (v britanski angleščini). 17. november 2023. Pridobljeno 17. novembra 2023.
18. ↑ Plokhy, Serhii (16. maj 2023). The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl. Penguin Books. ISBN 978-1-80206-179-6. ... If the collapse of the USSR was sudden and largely bloodless, growing strains between its two largest successors would develop into limited fighting in the Donbas in 2014 and then into all-out warfare in 2022, causing death, destruction, and a refugee crisis on a scale not seen in Europe since the Second World War.
19. ↑ Ramani, Samuel (13. april 2023). Putin's War on Ukraine: Russia's Campaign for Global Counter-Revolution. Hurst Publishers. ISBN 978-1-80526-003-5. ... However, the scale of Russia's invasion of Ukraine is unprecedented in modern history and, in terms of human costs, is Moscow's largest military intervention in the post-1945 period. ...
20. ↑ D'Anieri, Paul (23. marec 2023). Ukraine and Russia. Cambridge University Press. ISBN 978-1-009-31550-0. ... . Russia had done the unthinkable, deliberately starting the biggest war in Europe since World War II. ...